
V Istanbulu so se po približno eni uri zaključili novi neposredni pogovori med delegacijami Rusije in Ukrajine, na katerih naj bi razpravljali o načinih za končanje vojne in predlogih, ki sta jih pripravili obe državi.
Pogajalci Rusije in Ukrajine so se danes v luksuznem hotelu v palači Ciragan na obrežju Bosporja srečali na drugem krogu neposrednih pogovorov, ki ga je v sredo predlagal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Pogovori so se sicer končali po nekaj več kot eni uri, poroča Al Džazira.
Kot je po pogovorih pojasnil tiskovni predstavnik turškega zunanjega ministrstva, se ti "niso končali negativno".
Rusko delegacijo je sicer danes vodil svetovalec ruskega predsednika Vladimir Medinski, ukrajinsko pa obrambni minister Rustem Umerov. Posrednik v pogovorih je bil turški zunanji minister Hakan Fidan.
Ukrajina in Rusija z novim dogovorom o izmenjavi ujetnikov
"Dogovorili smo se, da bomo izmenjali vse hudo ranjene in hudo bolne vojne ujetnike. Druga kategorija so mladi vojaki, stari od 18 do 25 let," je dejal Umerov. Dodal je, da bosta strani izmenjali tudi po 6.000 trupel padlih vojakov.
Potrdil je, da so od Rusije prejeli memorandum s pogoji za mir, ki pa da ga morajo še preučiti. Dejal je, da so se pogovarjali tudi o morebitnem predsedniškem srečanju, ki bi se ga poleg ukrajinskega in ruskega predsednika utegnil udeležiti tudi njun ameriški kolega Donald Trump, navaja BBC.

Da je na vidiku nova obsežna izmenjava ujetnikov, je medtem ob robu srečanja voditeljev vzhodnega krila Nata v Vilni povedal tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "Ključ do trajnega miru je jasen, agresor ne sme prejeti nobene nagrade za vojno," je poudaril ob tem.
Zelenski je sicer ob morebitnem neuspehu na današnjih pogovorih v Istanbulu pozval k "novi ravni pritiska" in "novim sankcijam – ne le iz Evrope". Po njegovem mnenju bi morale biti sankcije uvedene "na ravni skupine G7", vključno z ZDA in "vsemi, ki si želijo miru po svetu".
Kot je dodal, se bo Putin brez sankcij "še naprej igral igrice".
Moskva predlagala dva do tri dni trajajoče premirje
Po besedah člana ukrajinske delegacije Sergija Kislice je ruska stran na pogovorih zavrnila ukrajinski predlog za brezpogojno prekinitev ognja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Je pa Moskva po besedah vodje ruske delegacije in svetovalca ruskega predsednika Vladimirja Medinskega predlagala delno, dva do tri dni trajajoče premirje. To naj bi veljalo le na določenih območjih frontne črte in omogočilo, da strani tam pobereta trupla padlih vojakov. Ob tem je potrdil, da so ukrajinski strani predali omenjeni memorandum.
Slednji vsebuje zahtevo po mednarodnem priznanju štirih delno zasedenih regij na vzhodu in jugu Ukrajine - Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson, ki si jih je Rusija nezakonito priključila od leta 2022, pa tudi priznanje polotoka Krim, ki ga je zasedla leta 2014.
Moskva zahteva, da se omenjenih pet ozemelj prizna kot del Rusije, ter popoln umik ukrajinskih oboroženih sil iz teh ozemelj, navaja ruska tiskovna agencija Tass, ki je pridobila vpogled v dokument, predstavljen med današnjimi pogajanji delegacij Rusije in Ukrajine v Istanbulu.
Memorandum vsebuje tudi zahtevo po vojaški nevtralnosti Ukrajine, kar pomeni, da bi se država odpovedala pristopu k vsem vojaškim zavezništvom in koalicijam.

Kijev sicer že dlje časa izraža namero po priključitvi zvezi Nato, katere članice izdatno podpirajo Ukrajino v boju proti ruski agresiji. Nekatere so se na pobudo Francije in Velike Britanije pridružile t. i. koaliciji voljnih, ki naj bi po sklenitvi morebitnega mirovnega dogovora med Ukrajino in Rusijo nadzorovale njegovo izvajanje - po potrebi tudi s prisotnostjo vojakov na ukrajinskem ozemlju.
Rusija medtem v memorandumu zahteva "prepoved kakršnih koli vojaških dejavnosti tretjih držav ter razporeditve tujih vojaških formacij, baz in druge infrastrukture na ozemlju Ukrajine".
Poleg tega Moskva pričakuje omejitev najvišjega dovoljenega števila pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil in drugih vojaških formacij, razpustitev nacionalističnih formacij znotraj ukrajinske vojske in nacionalne garde, razpustitev nacionalističnih organizacij in političnih strank, zakonsko prepoved poveličevanja in spodbujanja nacizma in neonacizma ter zagotavljanje pravic in svoboščin rusko govorečim prebivalcem Ukrajine.
Memorandum ob tem predvideva umik ukrajinskih sankcij proti Rusiji, obojestransko odpoved odškodninskim zahtevkom za povračilo škode, povzročene med več kot tri leta trajajočim konfliktom, ter postopno obnovitev diplomatskih in gospodarskih odnosov, prometa in drugih povezav.
Ukrajina ruski strani predlagala nov krog pogajanj še ta mesec
Ukrajina je ob tem Rusiji predala seznam otrok, ki naj bi jih ruske sile med invazijo nezakonito deportirale, je na družbenih omrežjih sporočil svetovalec ukrajinskega predsednika Andrij Jermak. "Govorimo o stotinah otrok, ki jih je Rusija nezakonito deportirala, prisilno premestila ali zadržala na začasno okupiranih ozemljih," je zapisal.
Umerov je po srečanju povedal tudi, da so ruski strani predlagali, da nov krog pogajanj opravijo do konca meseca oz. med 20. in 30. junijem, še navaja AFP
Moskva in Kijev sta se na prvih neposrednih pogovorih od začetka vojne februarja 2022 v Istanbulu sešla 16. maja, a je srečanje prineslo le dogovor o obsežni izmenjavi vojnih ujetnikov.

Erdogan pripravljen gostiti srečanje predsednikov
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je po pogovorih ponovil, da je pripravljen gostiti srečanje predsednikov.
"Moja največja želja za obe strani je, da bi se v Istanbulu ali Ankari sestala tako Vladimir Putin kot Volodimir Zelenski in da bi na njuno stran pripeljal celo gospoda Trumpa, če se bosta strinjala," je dejal. Ob tem je napovedal, da bo Turčija sprejela ukrepe, ki bi omogočili organizacijo takega srečanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na povabilo turškega predsednika se je medtem odzval tudi Donald Trump, ki da je odprt za idejo o tristranskem srečanju, je sporočila tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt. A kot je dodala, ameriški predsednik želi, da se oba voditelja in obe strani skupaj usedejo za pogajalsko mizo.
Novi napadi
Rusija je v noči na nedeljo nad Ukrajino po navedbah Kijeva izstrelila 472 dronov, kar je največ v enem dnevu od začetka vojne. Ukrajina pa je v nedeljo izvedla obsežne napade z droni na ruska vojaška letališča ter s skoraj 120 brezpilotnimi letalniki uničila več kot 40 bojnih in izvidniških letal, med drugim v Sibiriji. S tem naj bi onesposobila več kot tretjino ruskih strateških bombnikov.
Prva neposredna pogajanja med predstavniki Ukrajine in Rusije po letu 2022 so v Istanbulu potekala sredi maja. Pogajalci so se dogovorili le o izmenjavi po tisoč vojnih ujetnikov, ki so jo že izpeljali, razpravljali pa so tudi o prekinitvi ognja in morebitnem srečanju predsednikov držav.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje